OBLIKOVNA SESTAVA PREGIBNIH BESED
V slovenščini se besede delijo na polnopomenske (imajo konkreten pomen) in nepolnopomenske (nimajo konkretnega pomena). Polnopomenske besede se lahko pregibajo (sklanjajo, spregajo in stopnjujejo), zato jim rečemo tudi pregibne besede. Nepolnopomenske besede se ne pregibajo, zato se imenujejo tudi nepregibne oz. slovnične besede.
Preberi naslednje besedilo.
Po pouku smo sedli na klopi pred šolo. "Moja" klop je bila na novo pobarvana. Ker se barva še ni dobro posušila, sem si uničil hlače.
Lahko si predstavljate smeh na obrazih sošolcev, ki so sedeli na drugih klopeh.
Ali imajo polkrepko natisnjene besede v vseh primerih enako obliko?
Ne, razlikujejo se po končnici.
Kako se imenujejo tisti deli besede, ki se v različnih sklonih spreminjajo?
Končnice.
V slovenščini so besede sestavljene iz dveh delov: iz osnove (klop-) in končnice (-i, -Ø, -eh). Osnova ostaja v vseh oblikah besede nespremenjena, končnica pa se spreminja. Končnica se spreminja samo pregibnim besedam, kar pomeni, da jih lahko sklanjamo, spregamo in stopnjujemo.
