NASTANEK PESMI

Pesem je nastala leta 1862. Je izrazito lirska pesem. Izšla je v zbirki Male pesmi v prozi, v ospredju zbirke so motivi velemestnega okolja in ideja zavračanja narave. Pesem je pisana v obliki pogovora (dialoga) med tujcem in pesnikom (lahko rečemo, da gre za notranji monolog, saj pesnik samega sebe sprašuje o svojih vrednotah in prepričanjih).

PESEM V PROZI

Pesmi v prozi so avtorji začeli pisati že konec 18. stoletja. Poglavitna značilnost pesmi v prozi je prozni ritem, ki se je ločil od svobodnega verza pa tudi od ritmizirane proze, ki je hotela biti čim bolj poetična. Pesmi v prozi so po sestavi različne; lahko so lirske, meditacije, blizu eseju ; takšnih pa ni mogoče šteti med lirska besedila.

PESNIŠKA SREDSTVA

• zamolki: določajo neizrečeno, zaznamovani so s tropičji
• naštevanja: očeta, mater, sestro, brata
• paralelizmi členov: Nimam očeta in matere, ne sestre, ne brata
• dobesedne ponovitve: oblake … oblake, ki romajo … tam doli … tam doli
• vsebinsko ponavljanje: kratka, podobna vprašanja

TEMA

Tujstvo - osamljenost človeka, ki se ločuje od vseh vrednot svojega časa, ker misli, da so brez temelja ali samo še navidezne; vse to pa ga obsoja na popolno izločenost iz življenja, na obup in brezupno sanjarjenje o nečem, kar bi ga lahko odrešilo, a najbrž ne obstaja.

IDEJA

Pesnik brezupno sanja o odrešitvi, kajti družbene vrednote so vse kaj drugega, kot jih pojmuje on. Njemu je največja vrednota umetnost.

SIMBOLI

Oblaki so simbol nedosegljivega, neresničnega ideala. Izbrani so zato, ker so nedorečeni, nedefinirani, izmuzljivi in neoprijemljivi. Tudi lepota je melanholična …