Sestavine dramatske zgradbe razporedi v pravilnem vrstnem redu. S potegom miške postavi odgovore iz desnega stolpca na prava mesta:
Novela vsebuje večinoma realistične elemente, vsaj do smrti glavnega junaka. Upodobljeno dogajanje je bilo namreč v tedanjem petrograjskem življenju preprostega uradnika realno mogoče: zima, uradniško delo, krojačeva zapitost, kraja…
Zadnji del pa je fantastičen, kar je značilnost romantike. Pojavi se Akakijev duh, ki straši in krade plašče. S tem se nekako skuša mapčevati vsem tistim ljudem, ki so ga vse življenje zasmehovali in mu škodovati, zlasti generalu. Značilnost romantike se kaže že v enoličnem službenem delu, pri katerem je Akakij fatalistično vdan v usodo.
Izrazito je tudi nasprotje med ideali in stvarnostjo. Akakij, ki je v konfliktu z družbo, se z novim plaščem se približa sodelavcem. Ker pa mu ni usojeno obdržati plašča, se s smrtjo reši neosrečujoče stvarnosti in zatem kot duh ustvarja svoj ideal. Ko pa generalu vzame njegov plašč, je njegova naloga izpolnjena in lahko uživa posmrtni mir.