povzetek

1. NASTANEK ROMANA

Roman je nastal v 50. letih 19. stoletja, pobuda zanj pa je bila časopisna vest o nesrečni usodi poročene meščanke.

2. DOGAJALNI PROSTOR

Sestavljajo ga trije različni kraji, ki se povezujejo s tremi moškimi v Eminem življenju: Tostes = podoben Emminemu možu: dolgočasen, nezanimiv, to pa Emmo onesrečuje in vpliva na njeno zdravstveno stanje;
Yonville = še bolj dolgočasen od Tostesa; Emmin odpor do moža je vse večji, zato se najprej zaljubi v Leona, kasneje pa v Rodolpha;
Rouen = mesto, v katerem naj bi nesrečna Emma le našla srečo, a doživi še večje razočaranje. Spet se sestaja z Leonom, vendar je ne more osrečiti niti on niti kdo drug …

3. OSEBE  

Emma Bovary: čustvena, romantična, ne sprejema stvarnega sveta, želi doživeti romantično ljubezen, burno in strastno, nežno in osrečujočo, ki bi razgibala dolgčas, toda okolje ji tega ne omogoči (vir: news.bbc.co.uk, www.esdc.com.br)
 

 

 

Charles Bovary: življenje sprejema takšno, kakršno je, je povprečen mož, ženo ljubi; ker pa čustev ne zna izraziti, Emme tudi ne osreči. Ko Emma stori samomor, od žalosti umre, obenem pa nikakor ne more verjeti, da je bila njegova žena v življenju tako nesrečna (vir: news.bbc.co.uk, www.ket.org)

  

 

Leon: z Emmo ga zbliža romantično dojemanje sveta, čeprav na življenje in ljubezen gleda bolj stvarno.

 

Rodolphe: ženskar, ki zna lepo leporečiti; njegov cilj je le uživanje v čutni ljubezni; globlje zveze noče, saj bi ga utesnjevala, zato se Emme ustraši in se ji umakne.
(vir: www.prints-online.com)

 

 

 

4. OBJEKTIVNI REALIZEM IN PRIPOVEDNA TEHNIKA

Za objektivni realizem je značilno poročanje o dogodkih brez pripovedovalčevega komentarja. Pripovedna tehnika je zelo raznolika, saj pripovedovalec uporabi različne slogovne pristope:
- subjektivni opisi: prikazan je pogled na dogodke iz zornega kota ene od književnih oseb – največkrat takšen prikaz ni objektiven, pač pa zrcali dušo dane osebe,
- notranji monolog: z njim spoznamo razmišljanje in doživljanje književnih oseb; s tem postopkom je prikazana psihološka plat oseb,
- objektivni opis: prikazane so zgodovinske in družbene značilnosti časa,
- dialog: osebe spregovorijo in s svojim govorom označijo svoje duhovno stanje, pa tudi odnose med seboj,
- kontrast: predstavljajo nasprotja med motivi, okoljem in osebami, značaji …

 

5. PRIPOVEDOVALEC

Je personalni, kar pomeni, da beleži sprotne in hkrati subjektivne, vidne ali slušne impresije; podaja prizore, kot jih doživljajo junaki sami v svoji zavesti.

 

6. IDEJA

Lastne značajske lastnosti in realno okolje, v katerem živi, posamezniku onemogočajo uresničiti lastno hrepenenje po popolnosti in idealih.