Analiza

avstro-ogrska

Slovenci živimo v tem času pod habsburško oblastjo, uradni jezik je še vedno nemški, ustanovljeni pa sta že katedri za slovenski jezik v Gradcu in Ljubljani. Knjižna oblika slovenskega jezika še ni dokončna, krepi pa se narodna zavest. Avstrijska oblast pritiska z absolutizmom, zlasti knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein je silno neizprosen, znan po konzervativni in izrazito protiliberalni drži, ki ji je bil zvest celo življenje.

Njegov uradniški režim je veleval strogo cenzuro (za cenzorja slovanskih knjig je bil imenovan Jernej Kopitar) in je preprečeval sleherno svobodomiselno dejavnost. To je bila posledica strahu pred revolucijo, ki je potem res 1848. zajela tudi avstrijske dežele.

Slovenci znotraj Avstro-Ogrske živimo v treh gubernijih: ljubljanskem, tržaškem in graškem. Izobražencev je bilo malo, slovenski živelj so tvorili zlasti kmetje.

POLITIČNA GIBANJA

V želji po priznavanju tudi drugih narodov pod avstro-ogrsko oblastjo so se pojavila številna politična gibanja. Za Slovence so bila pomembna naslednja:
ilirizem, panslavizem in avstroslavizem.

Panslavizem
to gibanje je začel Slovak Jan Kollar. Razmišljal je o posebnem etičnem poslanstvu Slovanov, ti naj bi zaradi nemškega pritiska bili solidarni med seboj. Mali narodi naj bi opustili misel na samostojnost, podredili naj bi se štirim največjim: Čehom, Poljakom, Rusom in Ilirom (to bi naj bili štokavsko govoreči Srbi in Hrvati).
Ilirizem
se je prijel med Hrvati. Ljudevit Gaj je izoblikoval enoten črkopis gajico za združitev vseh različno pišočih Hrvatov. Pritegniti je želel tudi Slovence. Menil je, da je treba vse južne Slovane združiti v en narod, ki bo imel en sam skupen jezik, štokavsko narečje. Najvidnejši v tem prepričevanju je bil Stanko Vraz.
Avstroslavizem
to gibanje je zagovarjal Jernej Kopitar. Mislil je, da je bila stara cerkvena slovanščina jezik panonskih Slovanov, iz njih pa naj bi se razvili Slovenci in kajkavski Hrvati. Zato bi naj znotraj Avstro-Ogrske države imeli Slovani svoje pravice, središče pa bi vseeno ostal Dunaj.

avtor