OBRAVNAVA
Matija Čop je začetnik slovenske literarne kritike in literarne zgodovine. Ali znaš predstaviti, s čim se ti dve literarni vedi ukvarjata in katere so Čopove zasluge v zvezi z njima? Pomagaj si s spletnimi stranmi.
Literarna kritika ocenjuje in vrednoti literarna dela in jih pomaga razumeti, literarna zgodovina jih umešča in razvršča v časovni oz. narodni ali zvrstni trak, razpredelnico. Čop je za češkega literarnega zgodovinarja Pavla Josefa Šafarika napisal oris slovenskega slovstva pod naslovom Slowenische Literaur. To je prva znanstveno zasnovana zgodovina slovenskega slovstva.
Abecedna vojna ali črkarska pravda se je vnela med starejšim in mlajšim rodom v almanahu Krajnska Čbelica (1830, 1831, 1832, 1834, 1848)tudi zaradi različnih pogledov na jezik in književnost Slovencev v tem času in pa zaradi pisave. Kopitar je kot drugi cenzor zavrnil 4. zvezek in kritiziral že Prešernove romantične pesmi po evropskem zgledu, ki so bile objavljene v 1. zvezku leta 1830, češ da so nemoralne, saj niso bile v duhu poučne razsvetljenske miselnosti.
Prešeren mu je takrat hitro odgovoril z literarno satiro Nova pisarija, v kateri se pogovarjata pisar in učenec. Prvi zagovarja jezikovno čistunstvo in spisje za preprosto ljudstvo, drugemu je ljubša poezija v duhu sodobne romantike. Sledile so še druge kritike na Kopitarja, Apel podobo na ogled postavi vstavi recitacijo, Al prav se piše kaša ali kaša. Zaradi Kopitarjeve želje, da bi morali poenostaviti zapisovanje besed v slovenskem jeziku (vsak glas naj ima svojo črko), je namreč nastala prava zmeda novih črkopisov, pisavi dajnčica, metelčica.
Na koncu je vendarle zmagala do takrat uveljavljena bohoričica. Zmagala pa sta tudi Prešeren in Čop, ki sta dokazala, da so tudi Slovenci izobraženi in da imajo kultiviran, izredno razvit in bogat jezik. Ko beremo Prešernovo poezijo tudi sami, spoznamo resničnost teh trditev. Res pa je bila črkarska vojna usodna za almanah Krajnska Čbelica, ki leta 1833 ni mogel iziti.
