Analiza

Značilnosti obdobja

Romantika na Slovenskem je imela vse značilnosti romantike velikih razvitih evropskih držav. Pričela se je morda malce kasneje, vendar ni prav nič zaostajala za svetovno priznanimi narodi, nasprotno, Prešeren nas je izenačil z največjimi svetovno priznanimi umetniki. Foto Goethe, foto Puškin, foto Byron, Hugo

Mlajši in starejši rod v tabeli

V tem času sta se izoblikovala dva različna pogleda na slovenski jezik in književnost. Starejši rod romantikov je zastopal zlasti Jernej Kopitar, ki pa je izhajal iz razsvetljenske miselnosti, da naj bo književnost poučna in enostavna, za preprostega bralca. Prepričan je bil, da je slovenski jezik ubog in skromen, ponemčen, da ga je potrebno okrepiti z besedami iz ljudstva in da v njem ne more nastati zahtevna literatura. Pod vplivom Vuka Stefanovića Karadžića, ki je bil velik zbiratelj srbskega ljudskega slovstva in je uvedel poenostavljeno zapisovanje za Srbe po načelu »piši kao govoriš«, je Kopitar tudi za Slovence predlagal reformo črkopisa.

Temu sta kot največja predstavnika mlajšega rodu romantikov odločno nasprotovala zlasti Matija Čop in France Prešeren, ki sta želela poudariti, da je naš jezik bogat, umetelen, da je v njem mogoče izraziti najzapletenejše misli v pesniškem jeziku za zahtevnega bralca, kar sta tudi uspešno dokazala. Trdila sta, da morajo v slovenščini nastajati vse literarne zvrsti, zanimive za izobražence, zgledovati se moramo pri največjih evropskih pesnikih, za to pa reforma črkopisa ni potrebna.

	Pogled na jezik	Književnost
Starejši rod romantikov	Slovenski jezik je potrebno očistiti s pomočjo kmečkega govora.	Pisati je potrebno poučno in koristno, za preprostega bralca.
Mlajši rod romantikov	Slovenski jezik je bogat in metaforičen.	Ustvarjati je potrebno za intelektualce.