Heinejeva pesem Lorelaj je bila objavljena v Knjigi pesmi leta 1827.

 

Zgodba o sireni Lore Lay je ljudskega izvora in jo je prvi upesnil ustvaril Clemens Bretano. Pesem sporoča, daje moč ljubezni ob srečanju z usodno žensko, lahko pogubna in varljiva. Zaradi smrtnega konca in okoliščin je pesem balada. Ker vsebuje lirske in epske sestavine, jo imenujemo lirsko-epska balada.

Lirska je zaradi pesnikovega žalostnega občutja v prvi kitici, ki je posledica njegove lastne ljubezenske izkušnje. V tem razpoloženju se spomni zgodbe o Lorelaj in jo uporabi kot podoba za lastno čustveno izpoved o nesrečni ljubezni in čustveni bolečini.

 

V epski pripovedi pesnik naniza motive: večer ob Renu, petje in podoba Lorelaj, čolnar na reki. Sestavljena je iz 6 kvartin s prestopno rimo. Slogovno se navezuje na ljudsko slovstvo, saj so v njej uporabljena ljudska pesniška sredstva, prepletena z romantičnimi motivi.