Odvečni človek

  

Odvečni človek je pojem za opis romantičnega junaka, ki zaradi svojih izrednih čustvenih in čutnih dojemanj ne najde pravega odziva v stvarnosti, zato se počuti odveč v takem okolju, je osamljen, nesrečen in razdvojen, bega in beži pred samim seboj, do ljudi je brezbrižen, družbenih konvencij ne priznava, čeprav ga družba sprejema. Izobražen je in razgledan, a ker je razočaran, je notranje prazen in zdolgočasen, otopel in brez cilja.

Zgradba dela

Roman je napisan v verzih, ki so povezani v onjeginske kitice s 14 verzi (verz je štiristopični jamb, kitica iz treh štirivrstičnic in dvovrstičnice), ima pa tudi rimo.

IV

Ko je za fanta čas mladosti
prišel in sladki z njim nemir,
čas upov in srca bridkosti,
monsieura vrgli so skoz dver.
Onjegin bil je prost in srečen,
kot dandy londonski oblečen,
po zadnji modi počesan –
in tak je v družbo bil vpeljan.
Francosko gladko je govoril
in tudi pisal kar lepo;
mazurko plesal je lahno,
se spretno klanjal, vešče dvoril.
Kaj bi še več? Za svet je bil
razumen fant in ljubezniv.

 

Razdeljen je na 8 poglavij, pripovedna perspektiva se menjuje, pogosto je avtorjeva. Na začetku vsakega poglavja je moto, kak citat znane osebnosti. Časovno traja od leta 1795 (leto Onjeginovega rojstva) do 1825 (Onjegin Tatjani izpove ljubezen).