PASTI

Neka vrsta prekinitve je tudi past. Vendar pasti zahteva CPE sama ob nekem nenavadnem dogodku ali na zahtevo programerja. Pasti, ki jih sprožajo programerji z posebnimi ukazi se imenujejo programske pasti, ostale pa ki pa potrebujejo posebne pogoje pa imenujemo pogojne pasti. Glavna razlika med pastmi in prekinitvami je v tem, da pride prekinitev od zunaj (vhodno-izhodne naprave) in past od znotraj (programer ali poseben dogodek), vendar kljub temu med obema dogodkoma za CPE v odzivu sploh ni razlike. Najbolj pogosti primeri uporabe prekinitev ali pasti so:

deljenje z nič
pisanje v lokacijo, ki je zaščitena pred pisanjem
napake pri delovanju nekega dela računalnika
napaka strani ali segmenta pri navideznem pomnilniku
dostop do zaščitene pomnilniške besede
dostop do neporavnane sestavljene pomnilniške besede
uporaba nedefiniranega ukaza
klic programov operacijskega sistema in prehod v privilegiran način delovanja

Deljenje z nič se da ugotoviti z ukazi pred ali po izvršeni operaciji. Vendar bi bilo to potrebno narediti vsakič, ko se izvede operacija. V programu bi morali pri vsakem deljenju predvidevati deljenje z nič. To bi pa program povečalo in s tem tudi čas izvajanja programa. Zato se programe piše tako, da se te dogodke ignorira in se jih rešuje z ustreznimi servisnimi programi.

Danes v splošnem velja, da so pasti pomemben prispevek k poenostavljanju programiranja in k poenotenju obravnave izjemnih dogodkov v CPE. Pasti pa se uporabljajo tudi za klic podprogramov operacijskega sistema. Nekateri avtorji namesto izraza past uporanljajo izraz programska prekinitev.

Gor Sistemi Motorola 68XX Delovanje CPE Lastnosti

SERŠ Maribor, Strokovna gimnazija, leto: 2005, avtor: Rok Gorčan