| e-gradiva | Sistemi | Motorola | Omrežja | ||||||
 |
|||||||||
| SERŠ Maribor | |||||||||
Von Neumannov model ni edina možna arhitektura, je pa danes splošno uporabljena. Starejši model je Harvardova arhitektura.
Ta ima ločeno podatkovno in ukazno vodilo, kar pomeni, da lahko istočasno prenaša tako ukaze kot podatke. Zato predvideva tudi ločen pomnilnik za ukaze in za podatke.
To pa povzroča tudi težave. Prevajalniki običajno vgrajujejo podatke med kodo, kar pomeni, da mora imeti računalnik možnost zapisovanja tudi v pomnilnik, v katerem so ukazi.
Izkaže se, da je model Von Neumanna bolj primeren. Reačunalniki, zgrajeni v skladu s von Neumannovo arhitekturo so zaradi ozkega grla bolj počasni, so pa zato bolj fleksibilni.