e-gradiva          SERŠ Maribor O projektu Besednjak
  logotip  
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Linux

Linux

Linux

Linux

Linux

Windows

Windows

Windows

Unix

Netware

Uporabniški računi

Nadgradnje sistema

Novell NetWare

V tej učni vsebini boste spoznali:

Nowell NetWare je bil prvi komercialno uspešen omrežni operacijski sistem, in čeprav je njegovo priljubljenost zelo zmanjšal Microsoft s svojimi operacijskimi sistemi (Windows NT in 2000, 2003) vseeno ostaja zanesljiva omrežna platforma. NetWare je izključno strežniško/odjemalski operacijski sistem, v nasprotju z Windows in Unix, ki lahko delujejo kot strežnik in odjemalec hkrati. To pomeni da z NetWare strežnikom ne moremo dostopati do sredstev v skupni rabi na ostalih delovnih postajah, ali poganjati aplikacij za delovne postaje. NetWare operacijski sistem ni zasnovan na DOS, čeprav se zažene iz DOS in je namenjen pretežno strežniškim operacijam. NetWare odjemalci lahko komunicirajo samo z strežniki, ne pa tudi z drugimi odjemalci. Da se lahko prenese datoteke z ene delovne postaje na drugo, je potrebno kopirati datoteko najprej na strežnik, potem pa iz strežnika na drugo delovno postajo.

NetWare je na voljo v različicah 3.2 in 5.1. Različica 3.2 je bila mišljena kot končna izdaja originalnega produkta, ki shranjuje uporabniške račune v enostavni bazi (bindery). Ta baza je bila zamenjana z Novell Directory Services (NDS) v NetWare verziji 4.0 (izdana leta 1993). Novell je nadaljeval z razvojem in prodajo verzije 3.x, ker je imela nameščeno veliko bazo uporabnikov, ki ni potrebovala naprednejših zmožnosti NDS, in da uporabniki nimajo namena nadgrajevati svojega omrežja. Verzija 5.1 je sedanja izdaja NetWare produkta, baziranega na NDS, ki se je začel z verzijo 4.0.

NetWare strežniški vmesnik je baziran na znakih, a uporablja menije, vodene z tipkovnico
Strežniška konzola NetWare

NetWare je omrežni operacijski sistem, ki je bil prvotno zasnovan, za dostop odjemalcev do datotek in tiskalnikov, in ti ostajajo močna stran NetWare. Novell Directory Services je največja dobra stran NetWare. To je direktorijski servis, ki je bil izdan leta 1993, zato je imel dolgo časa da dozori. Microsoftova alternativa NDS je aktivni imenik, ki je izšel leta 2000.

Ker jim ni treba opravljati operacij delovnih postaj, so strežniki NetWare relativno preprosti, vmesnik je v osnovi tekstovni, ker ni potrebe po grafičnem vmesniku na strežnikih in kot rezultat tega računalnik ne posveča toliko procesorske moči grafični podobi.

Tako kot Windows NT in nasledniki, ima NetWare svoj datotečni sistem, ki omogoča nadzor nad strežniškimi sredstvi z veliko natančnostjo. Dodelimo lahko dostop glede na bindery bazo ali pa na NDS objekte, odvisno od tega katero verzijo uporabljamo. Ta sistem sestoji iz particij, ki jih ustvarimo na disku strežnika. Ko dodamo specializirane komponente (space modules - prostorski moduli), lahko ustvarimo različne NetWare particije, ki podpirajo različne datotečne sisteme, kot so Windows virtual file aocation table (VFAT), macintosh in network file sistem (nfs). To omogoča odjemalcem, da shranijo svoje datoteke na NetWare strežnike, čeprav uporabljajo svoje formate.

NetWare protokoli

Ko je bil NetWare razvit, v srednjih 1980-ih, ni bilo velike skrbi glede združljivosti produktov različnih proizvajalcev, v nasprotju z danes. Zato je Nowell razvil svoje protokole, ki so bili poimenovani po glavni mrežni plasti imenovani internetwork packet exchange (IPX). Za razliko od strežnikov Windows in UNIX, ki so se prilagodili protokolu TCP/IP, se NetWare se vedno trdno drži IPX. na srečo je Microsoft razvil svoj protokol imenovan NWLink, da bi lahko dostopal do deljenih sredstev NetWare.

NetWare storitve

Kot dodatek k osnovnim storitvam, kot so deljenje tiskalnika, ki so bili prisotni od vsega začetka, najnovejše različice vsebujejo veliko ostalih dodatnih storitev kot so:

Zaključek

vprašanjanja vprašanje

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.