| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Zahteva za nadgradnjo sistema
Pomembno delo omrežnega administratorja je, da skrbi za programsko opremo na omrežnem računalniku. Vsi izdelovalci operaciskih sistemov izdajajo popravke in nadgradnje, ki popravljajo napake povezane z delovanjem, z namenom zviševati zanesljivost delovanja in možnosti ali dodajati nove možnosti. V največ primerih gre za popravke, ki jih je moč dobiti s spletnega mesta proizvajalca operacijskega sistema, lahko to storimo sami ali pa naredi operacijski sistem samodejno. Vzdrževanje ni preprosto, saj lahko nalagamo iz spleta vse popravke na slepo, in namestitev posameznega popravka ni vedno potrebna. Administratorjevo delo vključuje raziskovanje popravkov, ki jih je proizvajalec izdal, saj morajo odgovarjati okolju in v nekaterih primerih jih je treba testirati pred namestitvijo.
Izbira komponent za nadgradnjo
Četudi ima računalnik relativno preproste nastavitve, ima lahko zelo veliko različne programske opreme, ki naj bi jo redno posodabljali. Operaciski sistem je glavni dejavnik, ki naj bi se ga redno posodabljalo, toda tudi druga programska oprema in gonilniki bi se morali redno nadgrajevati. Pred nekaj leti so izdelovalci operacijskih sistemov izdelovali različne programske popravke glede na funkcijo. To je povzročilo več problemov tako za uporabnike kot tudi za izdelovalce, saj so te posodobitve imele vsaka svoje nastavitve za sistem in zaradi tega ni včasih deloval brezhibno. Obstajalo je tudi po deset različnih posodobitev za en program in uporabniki so imeli probleme z izbiranjem pravih.
Da bi odpravili ta problem, so izdelovalci začeli izdajati skupine posodobitev v samostojnih paketih. Ta praksa je bila uvedena pri Microsoftu s tako imenovanimi servisnimi popravki (Service Pack), prvič izdanimi za operaciski sistem Windows NT. Vsak Service Pack, izdan za posodabljanje, je vseboval več posodobitev in nadgradenj, in vse se je namestilo z enim programom namestitvenim programom. Vse različice so bile testirane skupaj, in tudi okolje je enako. Zdaj so vsi popravki in posodobitve pri Microsoftu v tako imenovanih Service Packs. Vsa druga podjetja so sledila trendu Microsofta in uporabljala enak način. Ob paketih posodobitev proizvajalci izdelujejo tudi programske popravke (angl. patch). Popravke običajno uporabljamo za krpanje majhnih napak, lahko pa zakrpajo veliko varnostno tveganje sitema.
Nameščanje popravkov za gonilnike ni vedno smiselno. Če strojna oprema deluje pravilno in brez vseh težav, ni potrebe po namestitvi popravka ali nadgradnje. "Preveč vestni" administratorji lahko z namestitvijo popravkov kvečjemu poslabšajo stanje, saj kakšne dodatne možnosti gonilnikov sploh niso potrebne, lahko pa povzročijo neskladje z drugimi gonilniki in programi. Administrator mora preveriti čemu služijo popravki in nadgradnje gonilnikov in se na podlagi tega odločiti, ali je namestitev smiselna.
Podobno stanje je tudi pri namestitvi programske opreme. Nameščanje programske opreme na mnogo računalnikov v podjetju zahteva precej časa in posledično več denarja. Pogosto se tudi zgodi, da popravki zahtevajo tudi večja sistemska sredstva (na primer večjo količino RAM). Lahko se zgodi, da bo sistem po nameščeni nadgradnji deloval slabše kot prej. Pomemben podatek za nameščanje nadgradenj je tudi tehnična pomoč. Admistrator omrežja mora vedeti, ali proizvajalec nudi pomoč za določen izdelek. Pogosto je dolgoročno najboljša rešitev nakup nove strojne in programske opreme hkrati.
Posebno pozornost pa je potrebno nameniti protivirusni in podobni programski opremi. Definicije virusov je potrebno redno vzdrževati, saj le tako zaščitimo sistem.
Pomembno delo omrežnega administratorja je, da skrbi za programsko opremo na omrežnem računalniku. Vsi izdelovalci operaciskih sistemov izdajajo popravke in nadgradnje, ki popravljajo napake, povezane z delovanjem, z namenom zviševati zanesljivost delovanja in možnosti ali dodajati nove možnosti. Nameščanje popravkov ni vedno smiselno. Administrator mora preveriti, čemu služijo popravki in jih po potrebi namestiti.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.