Datotečni sistem

V tej učni vsebini boste spoznali:

kaj je datotečni sistem,
kakšna je datotečna struktura Linux–a,
nekaj zanimivejših imenikov.

Splošno velja, da je datotečni sistem sestavljen iz datotek, imenikov ali map in atributov.

V Linux–u datotečni sistem predstavlja logično ureditev podatkov, shranjenih v pomnilniku ali na pomnilniških nosilcih, kot so disk, disketa, trak in podobno. Za Linux kot tudi Unixa velja, da je vse predstavljeno z datotekami, tako tudi naprave, ki so priključene na sistem.

Datotečni sistem Linux–a obsega tri vrste datotek:

navadne datoteke: tekstovne datoteke, podatkovne datoteke in izvedljive datoteke programov
mape oz. imeniki: V mapah so shranjene datoteke in/ali podmape (podimeniki). V mapah so le imena vsebovanih datotek in informacije, kako jih najdemo na disku;
posebne datoteke: to so datoteke za komunikacijo med procesi in napravami.

Vse te datoteke so urejene v hierarhično oz. drevesno strukturo (slika).

Na vrhu strukture je korenski imenik /. V angleščini se ta imenik imenuje root, vendar ga ne smemo zamenjati z imenikom /root, ki je le domači imenik uporabnika root.

Vsaka mapa ima vsaj dve podmapi. Prva je označena s piko (.) in je nadomestno ime za trenutno mapo. Druga je označena z dvema pikama (..) in je nadomestno ime nadrejene mape. Korenska mapa je edina mapa, pri kateri nadomestno ime kaže na isto mapo.

Na primeru mape man velja: imenik man v /usr/man je podrejena mapa mape usr, ta pa je podrejena mapa korenske mape. Poševnica povezuje nadrejeno in podrejeno mapo.

Pot do iskane datoteke lahko podamo na dva načina in sicer kot absolutno pot do datoteke, zapis poti se začne v korenskem imeniku npr. /home/borut/vaje/test1.txt, ali pa kot relativno pot. V tem primeru je izhodišče trenutna delovna mapa. Npr. smo v mapi borut, pot do iskane datoteke test1.txt je /vaje/test1.txt.

Pregled datotečnega sistema

Po namestitvi sistema ima datotečni sistem v Linux–u ne glede na distribucijo zgradbo, kot je predstavljena v tabeli:

Mapa	Pojasnilo
/	korenski imenik, ki vsebuje vse imenike
/bin	osnovni programi za delo s sistemom
/boot	jedro in druge datoteke, potrebne za zagon sistema
/dev	posebne datoteke naprav
/etc	nastavitvene datoteke
/home	domači imeniki uporabnikov
/lib	sistemske programske knjižnice
/proc	psevdo datotečni podatki o stanju sistema
/sbin	programi za skrbništvo nad sistemom
/tmp	začasne datoteke
/usr/X11R6	datoteke oken X
/usr/bin	razni programi
/usr/lib	knjižnice in nastavitvene datoteke programov
/usr/local/bin	krajevno dodani programi
/usr/local/lib	krajevno dodane programske knjižnice
/usr/local/src	izvorne datoteke programov
/usr/man	sistemska pomoč v obliki strani man
/usr/src/linux	izvorne datoteke jedra Linux–a
/usr/sbin	datoteke za vzdrževanje sistema
/var/spool	začasno skladišče za elektronska pisma, novice. . .
/var/log	sistemski dnevniki

Sledijo nekatere značilnosti posameznih imenikov:

/: je korenski imenik, ki vsebuje vse imenike in datoteke.
/bin/: je imenik, ki vsebuje osnovne programe za delo z Linux–om, na primer ls, cp in mv.
/boot/: hrani jedro in nekatere pomožne datoteke, ki so potrebne za zagon Linux–a.
/dev/: obsega datoteke naprav (angl. device). V tem imeniku so posebne datoteke, preko katerih uporabljamo naprave.

Nekateri imeniki med njimi so:

/dev/console: za sistemsko konzolo,
/dev/ttyS: se uporablja za dostop do zaporednih vrat,
/dev/tty: se uporabljajo za terminale, priključene na zaporedna vrata, in navidezne konzole (angl. virtual consoles),
/dev/fdxx: za dostop do disketnih pogonov,
/dev/hd: za dostop do diskov,
/dev/lp: za dostop do naprav, ki so priključena na vzporedna vrata,
/dev/sd: za dostop do diskov SCSI,
/dev/null: za dostope do navidezne naprave. Uporabimo jo, ko želimo neke podatke poslati v "bitna nebesa". Vsi podatki, ki jih pošljemo na to napravo, so za vedno izgubljeni.
/etc/: imenik skupaj s svojimi podimeniki vsebuje nastavitvene datoteke Linux–a, s katerimi določimo in prilagodimo sistem. Na primer v imeniku /etc/rc.d so nastavitvene datoteke, ki se izvedejo ob zagonu sistema. Nastavitvene datoteke so običajno kar tekstovne datoteke in jih spreminjamo z običajnim urejevalnikom besedila. Vendar pozor: te datoteke ključno vplivajo na delovanje operacijskega sistema in ne delamo z njimi eksperimentov, če nismo prepričani kaj počnemo.
/home/: je imenik, ki obsega domače imenike uporabnikov. Seveda lahko domače imenike tudi premaknemo kam drugam (kot lahko spremenite skoraj vse v Linux–u in si ustvarite svoj lasten sistem), vendar si bomo v večini primerov s tem samo otežili delo.
/lib/: vsebuje datoteke deljenih knjižnic. Tehnologija deljenih knjižnic omogoča izdelavo manjših izvedljivih programov, ker se pri prevajanju funkcije iz knjižnic ne prepišejo v program, temveč se zapiše samo podatek, kje naj te funkcije program med izvajanjem poišče.
/mnt/: v podimenike tega imenika vpisujemo naprave, ki jih priključimo (angl. mount ) v sistem. To so npr.: diski ali diskete ali oddaljeni datotečni sistemi NFS.
/proc/: je psevdo datotečni sistem, ki kaže na datoteke shranjene v delovnem pomnilniku. V tem imeniku so shranjeni podatki o trenutnem stanju sistema. Med temi podatki so: podrobnejši podatki o tekočih procesih, podatki o samem sistemu, različici jedra Linux–a in drugo.
/root/: je domači imenik skrbnika sistema z imenom root
/sbin/: obsega sistemske izvedljive datoteke, nujne za upravljanje
/tmp/: je imenik za začasno shranjevanje podatkov. Uporabljajo ga tudi razni programi, praviloma za sabo tudi brišejo.
/usr/: je imenik, v katerem so datoteke, ki niso nujno potrebne za osnovno delovanje sistema. Katere datoteke so v tem imeniku je odvisno tudi specifične nastavitve sistema. Preglejmo, katere podmape lahko najdemo:
/usr/X11R6/: je imenik, na katerem so shranjena okna X (X Window System).
/usr/bin/: je imenik, kjer je shranjena večina sistemskih programov.
/usr/etc/: je imenik namenjen nastavitvenim datotekam nesistemskih programov.
/usr/include/: vsebuje datoteke s pripono .h, kar potrebujemo pri pisanju v programskem jeziku C, pri prevajanju.
/usr/lib/: imenik vsebuje statične knjižnice. Programe je pri prevajanju potrebno povezati s temi statičnimi knjižnicami.
/usr/local/: je imenik, v katerem naj bi bili programi, ki jih po svojih potrebah namesti skrbnik sistema.
/usr/man/: je imenik, v katerem so shranjeni priročniki v obliki strani man.
/usr/src/: na tem imeniku so shranjene datoteke z izvorno kodo programov v sistemu. To izvorno kodo lahko prevedemo in ustvarimo izvedljive datoteke. V tem imeniku najdemo podimenik /usr/src/linux/, ki vsebuje izvorno kodo jedra Linux–a.
/usr/sbin/
na tem imeniku najdemo programe, ki jih uporablja skrbnik sistema pri svojem delu. Zaganja pa jih samo skrbnik sistema ali pa uporabnik s pravicami skrbnika.
/var/: vsebuje imenike, ki hranijo datoteke, katerih vsebina se pogosto spreminja (na primer sistemski dnevniki).
/var/spool/
vsebuje podimenike, ki imajo datoteke, ki čakajo na nadaljnjo obdelavo. To so, npr. neprebrana ali neodposlana pošta, novičarski članki, ali pa še nenatisnjeni dokumenti, ki čakajo v vrsti za tiskanje.
/var/log/: v tem imeniku so hranjeni sistemski dnevniki, v katerih se zapisuje dogajanje v sistemu. Pomembna so predvsem obvestila o napakah sistema. Za skrbnika sistema je pomembno, da redno spremlja te dnevnike in odpravlja morebitne napake, ki so zapisane v njih.

Zaključek

V tej lekciji smo zaključili.

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.

e-gradiva	SERŠ Maribor	O projektu	Besednjak

Osnove \| Skladi \| Topologije \| Mediji \| Pristopne \| LAN \| Omrežni \| Transportni \| Povezovanje \| Varnost \| Storitve \| Varnost \| Sistemi \| Strežniki