e-gradiva          SERŠ Maribor O projektu Besednjak
  logotip  
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Linux

Linux

Linux

Linux

Linux

Windows

Windows

Windows

Unix

Netware

Uporabniški računi

Nadgradnje sistema

Splošne značilnosti Linux–a

V tej učni vsebini boste spoznali:

Najpomembnejša lastnost Linux-a je ta, da je prosti operacijski sistem. To pomeni, da uporabniku dovoljujejo program uporabljati, razmnoževati, razširjati, razumevati, spreminjati in izboljševati. Je prosto dostopen v izvorni kodi, ki ne sme biti namenoma pisana nepregledno.

Spremenjeni program se sme razširjati pod enakimi pogoji kot izvorna koda, vendar lahko prvotni avtor zahteva, da se spremembe in dopolnitve razširjajo kot popravki izvorne kode ločeno od izvora kode in jih uporabnik doda pred prevajanjem programa.

Zasnova Linux–a na prostih programih pogojuje tudi drugo lastnost, to je robustnost, saj odprt razvoj omogoča, da si kdorkoli ogleda izvorno kodo in jo tudi kritično oceni. Teoretično je takih uporabnikov na milijone, praktično pa ugotovimo, da jih je ravno dovolj, za odpravljanje slabosti, ki jo tak pristop v razvoju programov ima.

Kot operacijski sistemi Unix, po katerem se Linux zgleduje, je večopravilni in večuporabniški sistem. Da bi omogočili prenosljivost programov, si pri razvoju Linux–a že od samega začetka prizadevajo upoštevati standard POSIX. Ta je nekakšen skupni imenovalec različnih pogojev, ki jih je treba upoštevati pri pisanju programov, če hočemo, da bo prenos v drug sistem preprost.

Tukaj omenimo še eno lastnost Linux–a in ta je, da skupaj s samim sistemom dobimo tudi različna razvojna orodja, ki jih potrebujemo in jih ob namestitvi operacijskega sistema namestimo (ali pa tudi ne). Na voljo imamo prevajalnike za najrazličnejše programske jezike, razvojne knjižnice, orodja za iskanje in odpravljanje napak, tolmače za skriptne jezike, orodja za delo z besedilnimi datotekami in še kaj.

Osnove Linux–a

Linux je večopravilni sistem. Več programov lahko teče hkrati, oziroma vsaj navidezno hkrati. V resnici procesor lahko izvaja le en program naenkrat. Večopravilnost se doseže, da del časa izvaja en program, nato naslednji in tako naprej. Vse skupaj poteka dovolj hitro, da se zdi, kot bi programi izvajali hkrati. Program, ki je naložen v pomnilnik in se izvaja, imenujemo proces. Operacijski sistem skrbi, da je procesorski čas pravično porazdeljen med procese. Skrbi tudi, da imajo procesi vsak svoj del pomnilnika. Procesi lahko tečejo neodvisno drug od drugega ali pa si podatke izmenjujejo. V vsakem primeru pa, če se eden od njih zruši, to naj ne vplivajo na delovanje drugih.

Operacijski sistem skrbi tudi za varnost. V večopravilnem sistemu običajno hkrati dela več ljudi. Vsak uporabnik se praviloma mora ob prijavi predstaviti z imenom in geslom. Odvisno pravic dostopov lahko delamo s svojimi in določenimi skupnimi datotekami. Vsaka datoteka ima atribute, med katerimi je lastništvo in ostale pravice upravljanja z njo. Lastnik je običajno isti, ki jo je ustvaril in ima pravico, da jo lahko zavaruje pred tem, da bi jo drugi spreminjali, pregledovali ali jo le poganjali. Podobno je urejeno tudi za vsak proces.

Število aktivnih procesov se sproti spreminja, vsak od njih pa ima svoje zahteve po pomnilniku. Lahko se zgodi, da v nekem trenutku procesi potrebujejo več delovnega pomnilnika, kot ga je na razpolago. Takrat začne operacijski sistem določene dele procesov prenašati na del prostora na disku, ki ga imenujemo virtualni ali navidezni pomnilnik.

Vse omenjene naloge so vgrajene v tako imenovano jedro operacijskega sistema.

Podatki na disku so urejeno v strukture, ki jih poznano pod imenom datotečni sistemi. Datotečni sistemi so različni, vsak operacijski sistem ima svojega, na primer FAT v MS-DOS-u, NTFS v Windows NT in Windows 2000, UFS v Solarisu. V Linux–u večinoma uporabljamo datotečni sistem Ext2.

Zaključek

vprašanjanja vprašanje

Spoznali smo splošne značilnosti Linux–a, opisali smo značilnosti večopravilnega sistema, značilnosti večuporabniškega sistema in procesov. Spoznali smo glavne naloge jedra.

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.