e-gradiva          SERŠ Maribor O projektu Besednjak
  logotip  
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

Aplikacijska plast

Datoteke hosts

DNS

DHCP

FTP

TFTP

Telnet

E–posta

Splet

Iskalniki.

E–trgovina

Svetovni splet

V tej učni vsebini boste spoznali:

Domača stran spletipča CERN
Domača stran spletipča CERN

Dokument z besedilom PDF

Svetovni splet (angl.World Wide Web, WWW) je množica povezanih dokumentov, ki so nameščeni na milijonih računalnikov, ki se nahajajo v internetu. V času od svojega nastanka je dosegel nesluten razvoj in marsikdo ga danes imenuje "internet". Vendar to ni internet, je samo ena izmed storitev v internetu, danes sicer najbolj uporabljena. Za začetnika je izredno prijazna, saj ima grafični uporabniški vmesnik

Svetovni splet se je rodil leta 1989 v CERN (European center for nuclear research). CERN ima mnogo pospeševalnikov in se ukvarjajo z fiziko delcev. Raziskovalci so večinoma vrhunski znanstveniki iz Evropskih držav. Poskusi so zelo kompleksni in pogosto zahtevajo leta načrtovanja. Mnogo časa pa je potrebno tudi za obdelavo podatkov. Mnogo znanstvenih raziskav ima reference v drugih gradivih.

Brskalnik Internet Explorer
Brskalnik Internet Explorer

Začeteno idejo za splet povezanih dokumentov je dal cernov fizik Tim Berners–Lee v marcu 1989. Prvi tekstovni prototip brskalnika je deloval 18 mesecev kasneje. predstavljen je bil v decembru 1991 na konferenci v San Antoniu (Texas, ZDA).

Ta predstavitev je pritegnila zanimanje v občinstvu pri drugih raziskovalcih. In ker Tim Berners–Lee ni hotel patentirati svojega izuma, so se lahko lotili dela. Marc Andreessen iz University of Illinois je februarja 1993 izdelal prvi grafični brskalnik, Mosaic. Mosaic je bil popularen še leta. Andreessen je ustanovil podjetje Netscape Communications Corporation, katerega cilj je bil izdelati spletne odjemalce in strežnike. Ko se je podjetje leta 1995 pojavilo na borzi je bilo vredno milijardo in pol dolarjev. Podjetje pa je imelo samo en uspešen proizvod, Netscape Navigator. V prihodnjih letih se je podalo v vojno z Internet Explorerjem. Vsako podjetje je v HTML vgrajevalo nove in nove ukaze in zmožnosti (in tudi napake). Leta 1998 je America Online kupila Netscape Communications Corporation za 4 miljarde dolarjev in to je bil konec neodvisnosti.

Leta 1994 sta CERN in MIT podpisala dogovor o ustanovitvi organizacije World Wide Web Consortium (kratica W3C), ki je odgovorna za nadaljnji razvoj svetovnega spleta, standardizacijo protokolov in jezikov. Tim Berners-Lee je postal direktor. Za članstvo so uspeli pridobiti stotine univerz, podjetij in organizacij. Danes je www.w3.org pomemben vir informacij o obstoječih standardih in o razvoju standardov in o drugih aktivnostih.

Kako deluje

Brskalnik Firefox
Brskalnik Firefox

S stališča uporabnika je svetovni splet množica dokumentov, ki se imenujejo spletne strani. Posamezne spletne strani imajo povezave na druge strani širom po svetu. Uporabnik sledi tem povezavam s klikom. Ta proces se lahko neskončno ponavlja. Hiperpovezave je iznašel profesor na MIT Vannevar Bush že leta 1945, dolgo preden je bil izumljen internet.

Za ogled spletnih strani je potrebna programska oprema, ki se imenuje brskalnik (angl. browser), nabolj popularen je Internet Explorer, uporabljajo pa se še Firefox in drugi. Brskalnik s protokolom HTTP pridobi spletni dokument s spletnega strežnika, interpretira besedilo in ga (če je pravilno napisano) prikaže na ekranu.

Zaključek

vprašanjanja v pisni obliki vprašanjanja vprašanje

Svetovni splet je postal najpomembnejša in najbolj uporabna storitev interneta. Za izdelavo spletnih strani se uporablja jezik HTML. Za prenos datotek je zadolžen protokol HTTP. Splet so iznašli fiziki v CERN. Za tolmačenje spletnih strani je potreben poseben program, imenovan uporabniški agent, večinoma so to spletni brskalniki (Internet Explorer, Firefox, Opera).

iv>

Sofinaciranje projekta in pravice

Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.