| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Naslovi IP so lahko odličen način za računalnike, da prepoznajo drug drugega in komunicirajo med seboj. Po drugi strani pa ta način ni prijazen do uporabnikov. Zamislite si, da bi si morali zapomniti naslove IP vsake strani, ki jo obiščete v svetovnem spletu. Poznati bi morali vse naslove IP vseh računalnikov v lokalnem omrežju, če bi želeli dostopati do njihovih tiskalnikov ali podatkovnih zbirk v skupni rabi. Da bi naredili TCP/IP uporabnikom bolj prijazen, je združenje za TCP/IP uvedlo gostiteljska (angl. host) imena, ki omogočajo administratorjem, da računalnikom v omrežju dodelijo uporabnikom prijazna imena. Ta imena se lahko pretvorijo v njihove naslove IP.
127.0.0.1 localhost 192.168.20.5 sirij 200.14.23.66 www.rkc.si 211.214.3.1 www.omrezja.si
Gostiteljsko ime je enostavno ime, uporabljeno za identifikacijo računalnika. Gostiteljska imena v omrežju so shranjena v tekstovni datoteki HOSTS na vsakem računalniku. Ta datoteka vsebuje posamezne naslove IP in pripadajoča gostiteljska imena. Če želi računalnik komunicirati z drugim v omrežju, mora ta najprej pretvoriti njegovo gostiteljsko ime v naslov IP tako, da pregleda datoteko HOSTS. Pretvorba imena (angl. name resolution) je proces, ki pretvori posamezna gostiteljska imena v naslove IP. Ta proces je potreben, saj datagram IP potrebuje za komunikacijo naslov IP, ne pa gostiteljskih imen.
Za takšen način pretvorbe mora vsak računalnik imeti svojo datoteko HOSTS, kar je pa tudi razlog, da ta proces pretvorbe imen preko teh datotek ni več v širši uporabi. V zgodnjih letih interneta, ko je le–ta štel le nekaj deset računalnikov, so administratorji še ročno posodabljali te datoteke, ki so vsebovale imena vseh računalnikov v internetu. Dandanes bi bila datoteka HOST za celoten internet nepredstavljivo velika. In čeprav bi uspelo komu tako datoteko ustvariti, bi si nato morali vsi uporabniki interneta svojo posodobiti. In to bi spravilo internet na kolena. In kljub temu, da je datoteka HOSTS zastarela, jo računalniki še vedno pregledajo ob povezavi v internet. Lahko v svojo datoteko HOSTS vpišete imena računalnikov, ki obiskujete pogosto in se tako izognete pretvorbi imen, ki je uporabna danes. Vpišete pa lahko tudi imena računalnikov, ki jih ne želite obiskati tako, da jim za naslov IP dodelite naslov lokalnega računalniškega vmesnika (127.0.0.1).
127.0.0.1 www.doubleclick.com 127.0.0.1 popup.msa.com 127.0.0.1 cookie.google.com
Datoteke host so se uporabljale za reševanje imen računalnikov na lokalnem računalniku. Tudi danes mora vsak računalnik imeti svojo datoteko HOSTS. Datoteka se lahko uporablja za povečanje varnosti z vpisom nezaželenih domen in preusmeritvijo na lokalni računalnik.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.