| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Morda ne danes ali jutri, vendar nekega dne, se utegne zgoditi, da zaradi kakšne okvare izgubimo skupaj z diskom tudi vse podatke. Disk je lahko ukraden skupaj z računalnikom, uničen v kakšni katastrofi ali pa preprosto odpove. Če se karkoli se zgodi, želimo podatke dobiti nazaj. Če se to zgodi, smo lahko veseli, da uporabljamo strategijo omrežnih varnostnih kopij (angl. backup).
Varnostna kopija je preprosto kopija podatkov, če se pomnilniški medij pokvari in podatki izgubijo. Podatke lahko obnovimo s časovnim zamikom. Omrežja tako otežijo kot tudi poenostavijo ustvarjanje rednih kopij. Proces je zahtevnejši, ker je potrebno shraniti podatke, ki se nahajajo na več medijih, in enostavnejši, ker lahko omrežje uporabljamo za dostop do teh medijev. Omrežna strategija označi, katere podatke shranjujemo, kako pogosto in kateri medij uporabljamo. Odločitev glede kopij strojne opreme, programske opreme in administrativnih pravil, je odvisna od tega, koliko podatkov shranjujemo, koliko časa imamo na voljo za shranjevanje in kakšno varnost želimo.
Kopije lahko naredimo na vsakem pomnilniškem nosilcu. Objektivno dobra strategija je avtomatizirati čim večji del procesa, kot je možno. Če želite shraniti gigabajt podatkov na 1,44 MB diskete, verjetno ne želimo biti oseba, ki bo menjavala 697 disket v pogonu. Zato izberemo medij, na katerega lahko shranimo vse podatke, ne da bi ga menjavali. Želimo izbrati napravo, ki bo delovala brez pogostega menjavanja medija. To pa seveda ne pomeni, da moramo kupiti medij, ki bo lahko shranjeval vse podatke iz vseh omrežnih računalnikov. Izberemo lahko, kateri podatki se naj kopirajo. Zato je pomembno, da določimo, kakšno varnost potrebujejo naši podatki, preden se odločimo za medij.
Drugi pomembni kriterij je hitrost, s katero se podatki zapisujejo na medij. Tovrstni mediji se zelo očitno ločijo po hitrosti in, pričakovano, tudi po ceni. Za ustvarjanje kopij je značilno, da se ti procesi izvajajo, ko omrežje sicer ni v rabi. To zagotovi, da se lahko za vse podatke naredijo kopije. Količina časa za to je velikokrat imenovana okno za kopiranje (angl. backup window). Na primer, če imamo 10 gigabajtov (GB) podatkov in je naša ustanova zaprta od 20. do 8. ure imamo 12 ur časa za kopiranje vseh podatkov. Če pa imamo za to le eno uro časa, prepisati pa moramo 100 GB podatkov, pa potrebujemo veliko hitrejši medij.
Pri izbiri naprave je vedno pomemben dejavnik tudi cena. Ko kupujemo tovrstne medije, moramo biti vešči tudi pri cenah. Naprave za kopiranje ponavadi uporabljajo prenosne medije, kot so na primer trakovi. Kajti če se zgodi katastrofa, bomo prenosne medije še vedno imeli, in potrebovali jih bomo za ponovno vzpostavitev omrežja. Nekatere naprave za kopiranje so sicer poceni, vendar so potem sami mediji zelo dragi, zato je potrebno misliti tudi na to. Ena izmed najboljših metod za primerjanje cene je, da megabajte (gigabajte) prostora na mediju delimo s ceno medija in primerjamo količnike. Seveda bomo morali nekoliko žrtvovati ekonomičnost za hitrost oziroma prostor.
Zunanji pogon magnetnih kaset
Najbolj priljubljena strojna oprema za izdelavo kopij datotek so pogoni magnetnih kaset. Za razliko od trdih diskov, disket in CD/DVD– pogonov pogoni magnetnih kaset nimajo naključnega dostopa. To pomeni, da ne moremo premakniti glave pogona na nek določen podatek brez sukanja skozi vse podatke pred njim. Kot pri ostalih tipih tovrstnih pogonov, na primer video in avdio, pogon umakne kaseto od navitja in jo potegne preko glave. Za rezultat ne moremo kar vključiti kasetnega pogona v računalniški podatkovni sistem, mu dodeliti črko in kopirati podatkov na njega, kot na primer na trdi disk. Za kopiranje je potrebna posebna programska oprema, ki bo znala pravilno naslavljati podatke in jih poslati kasetnemu pogonu. To tudi pomeni, da so kasetni pogoni uporabni predvsem za varnostne kopije, ne pa tudi za ostale podatke, za razliko od enot CD/DVD.
Pogoni magnetnih kaset so zelo primerni za izdelavo kopij podatkov. So hitri, nanje lahko shranimo razmeroma veliko podatkov in njihova cena glede na megabajt je nizka. Najbolj priljubljene tehnologije magnetnih kaset najdete v spodnji tabeli.
| Tip | Širina traku | Velikost nosilca | Kapaciteta | Hitrost |
|---|---|---|---|---|
| četrt palčna disketa (QIC) | 0,25 palca | 4 ×6 × 0,625 palcev (podatkovna disketa)
3,25 ×2,5 ×0,6 palcev (minidisketa) |
več kot 20 GB | 2 do 120 MB/min |
| digitalna avdiokaseta (DAT) | 4mm | 2,875 × 2,0625 × 0,375 palcev | več kot 20 GB | 3 do 144 MB/ min |
| 8mm | 8mm | 3,7 ×2,44 ×0,59 palcev | do 60 GB | do 180 MB/min |
| digitalna linearna kaseta (DLT) | 0,50 palca | 4,16 ×4,15 ×1 palcev | več kot 40 GB | več kot 360 MB/min |
| Linear Tape–Open (LTO),
Ultrium media |
0,50 palca | 4,0 ×4,16 ×0,87 palcev | več kot 100 GB | več kot 1920 MB/min |
Kapacitete pogonov magnetnih kaset so ponavadi 40 GB ali 80 GB. Te številke pomenijo velikost brez kompresiranja in s kompresiranjem. Večina kasetnih pogonov ima kompresijsko kapaciteto, ki temelji na strojni osnovi, a nadaljnja kapaciteta, dosežena z uporabo kompresije, temelji na tipu podatkov, ki jih shranjujemo. Kašacitete vrednosti se šovzamejo šo šovšrečnem kompresijskem razmerju 2:1. Nekateri tipi datotek, kot na primer slike, ki so v nekompresiranih formatih BMP ali TIF, se lahko stisnejo po veliko večjih razmerjih, kot 8:1. Datoteke, ki so že stisnjene, GIF, JPG ali arhivi ZIP, ne morejo biti kompresirani bolj, kot so shranjeni (1:1).
Naprave za izdelavo kopij lahko uporabljajo katerikoli standardni računalniški vmesnik, kot IDE (Integrated Drive Electronics), USB (Universal Serial Bus), in SCSI (Small Computer Systems Interface). Nekatere lahko povežemo tudi preko računalniških paralelnih vrat, ampak to je le SCSI, ki uporablja drug profil. Najbolj priljubljen vmesnik, uporabljan v večjih omrežjih, je SCSI.
Naprava SCSI deluje bolj neodvisno od tistih, ki uporabljajo IDE, kar pomeni, da je proces varnostnih kopij, ki je ponavadi branje iz ene naprave, medtem ko se podatki zapisujejo na drugo na enakem vmesniku, bolj učinkovit. Ko si več IDE naprav deli kanal, lahko deluje samo eden naenkrat. Vsak pogon mora sprejeti, izvršiti in dokončati ukaz, preden lahko druga naprava sprejme svoj naslednji ukaz. Naprave SCSI po drugi strani lahko zadržijo vrsto ukazov, ki jih sprejmejo iz gostiteljevega preurejevalnika in jih potem izvršijo sekvenčno in neodvisno.
Magnetni kasetni pogoni, še posebno, potrebujejo konstantni tok podatkov, da lahko pišejo na kaseto z maksimalno učinkovitostjo. Če bodo konstante motnje v toku podatkov, kar se lahko zgodi v primeru IDE vmesnika, bo moral pogon vedno znova ustavljati in zaganjati kaseto, kar bo zmanjšalo hitrost in tudi vsesplošno kapaciteto nosilca. Pogon SCSI lahko pogosto deluje neprekinjeno, brez ustavljanja in čakanja na drugo napravo na kanalu.
Naprava SCSI za varnostne kopije je vedno dražja, če jo primerjamo z alternativo IDE, saj potrebuje dodatno elektroniko, in ker moramo uporabniki gostiteljski preurejevalnik SCSI imeti nameščen v računalniku. Naprava SCSI je na voljo kot notranja in zunanja enota, pri čemer mora imeti prva še dodatno lastno napajanje, kar seveda prispeva k večji ceni. Kakorkoli, dodatni stroški so konec koncev vredni, saj dobimo zanesljivo omrežno varnostno rešitev.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.