| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Podomreževanje
Vsi gostitelji (angl. host) v omrežju morajo imeti isto omrežno identifikacijo (številko). Ta lastnost omrežja povzroča težave, ko omrežja rastejo. Na primer: Šola ima omrežje razreda C in ima 200 gostiteljev in želi dodati 100 gostiteljev. Možni rešitve glede na do sedaj osvojeno znanje sta dve.
Doda še eno omrežje razreda C in ima tako dve omrežji, ki lahko skupaj imata do 508 gostiteljev. Za povezavo med omrežjema pa potrebuje usmerjevalnik. Omrežje razširi na razred B, ki pa dovoljuje 65.534 gostiteljev. Izkoriščenost števila gostiteljev je majhna.
Obstaja pa še več rešitev. Ena izmed njih je deljenje na podomrežja. Deljenje omrežja na podomrežja zahteva, da vsak segment uporablja različni omrežni ID ali podomrežni ID. Kot je prikazano v naslednjem primeru, je edinstveno podomrežni ID ustvarjen za vsak segment z delitvijo bitov v gostiteljevem ID v dva dela. En del je uporabljen za identificiranje segmenta kot edinstvenega omrežja, drugi del pa identificira gostitelje.
Za podomreževanje obstaja več razlogov. Organizacije podomrežujejo, da lahko naredijo eno logično omrežje z uporabo več fizičnih segmentov. S tem lahko:
Z razširjanjem interneta po svetu, se je povečala potreba po naslovih IP. Internet se je razširil tudi v države, ki so bile prej računalniško skoraj nepismene. IP4 naslovi so danes praktično razdeljeni. Ker je internet pod ameriškim nadzorom, ima tako univerza v Standfordu več naslovov IP kot celotna Kitajska. Ena izmed rešitev, ki povečuje število razpoložljivih naslovov IP je uporaba omrežne maske. Uporaba omrežne maske je danes v komunikaciji TCP/IP obvezna.
Le malo omrežj na svetu je razreda A, vendar je temu razredu namenjenega polovico naslovnega prostora. Z uporabo (pod)omrežne maske razdelitev omrežj v naslovne razrede ni več potrebna.
Pred razdelitvijo na podomrežja, je potrebno razmisliti, kaj se bo v omrežju dogajalo v prihodnje:
Določiti je potrebno:
Število bitov v podomrežni maski določa največje možno število postaj v določenem podomrežju. Pri tem je potrebno misliti tudi na prihodnji razvoj omrežja. Več bitov se uporabi za omrežni del, na več podomrežj je mogoče razdeliti omrežje, toda manj postaj je lahko v podomrežju (Koliko postaj bo čez tri leta v podomrežju?).
V naslednjih primerih za razred B je vidna povezava med številom bitov za podomreževanje in številom postaj:
3 biti = 6 podomrežj = 8190 postaj na omrežje
8 bitov = 254 podomrežj = 254 postaj na podomrežje
Če se uporabi več bitov, je mogoče v prihodnje povečati število podomrežj, toda omejeno je število postaj v podomrežju. Če se uporabi manj bitov, to dovoljuje povečanje števila postaj v podomrežju, toda omejeno je število podomrežj.
Podomreževanje razreda B s tremi biti
Določanje podomrežne maske je postopek v treh korakih:
Naslednja tabela določa delitev na podomrežja z uporabo prvega okteta v omrežju razreda A.
| Število podomrežj | Potrebno število bitov | Podomrežna maska | Število sistemov v podomrežju |
| 0 | 1 | neveljavno | neveljavno |
| 2 | 2 | 255.192.0.0 | 4.194.302 |
| 6 | 3 | 255.224.0.0 | 2.097.150 |
| 14 | 4 | 255.240.0.0 | 1.048.574 |
| 30 | 5 | 255.248.0.0 | 524.286 |
| 62 | 6 | 255.252.0.0 | 262.142 |
| 126 | 7 | 255.254.0.0 | 131.070 |
| 254 | 8 | 255.255.0.0 | 65.534 |
Naslednja tabela določa delitev na podomrežja z uporabo prvega okteta v omrežju razreda B.
| Število podomrežj | Potrebno število bitov | Podomrežna maska | Število sistemov v podomrežju |
| 0 | 1 | neveljavno | neveljavno |
| 2 | 2 | 255.255.192.0 | 16.382 |
| 6 | 3 | 255.255.224.0 | 8.190 |
| 14 | 4 | 255.255.240.0 | 4.094 |
| 30 | 5 | 255.255.248.0 | 2.046 |
| 62 | 6 | 255.255.252.0 | 1.022 |
| 126 | 7 | 255.255.254.0 | 510 |
| 254 | 8 | 255.255.255.0 | 254 |
Naslednja tabela določa delitev na podomrežja v omrežju razreda C.
| Število podomrežj | Potrebno število bitov | Podomrežna maska | Število sistemov v podomrežju |
| neveljavno | 1 | neveljavno | neveljavno |
| 1-2 | 2 | 255.255.255.192 | 62 |
| 3-6 | 3 | 255.255.255.224 | 30 |
| 7-14 | 4 | 255.255.255.240 | 14 |
| 15-30 | 5 | 255.255.255.248 | 6 |
| 31-62 | 6 | 255.255.255.252 | 2 |
| neveljavno | 7 | neveljavno | neveljavno |
| neveljavno | 8 | neveljavno | neveljavno |
Podomreževanje lahko naredimo tudi z več kot enim oktetom. Takšno podomreževanje daje več možnosti naslavljanja.
Ker so računalniki priključeni na intranet, ki je skrit zunanjemu omrežju z NAT, se lahko uporabi privatno omrežje. Uporabi se lahko razred A omrežni ID 10.0.0.0 in verjetno se bo lahko omrežje širilo brez omejitev. S podomreževanjem lahko razdelimo omrežje na tisoč podomrežj.
| Omrežni ID | Podomrežna maska | Podomrežna maska (dvojiško) |
| 10.0.0.0 | 1111111111 11111111 1111100000000000 | 255.255.248.0 |
Uporaba 13 bitov za podomrežni ID v naslovnem razredu A omogoča 8.190 omrežj in 2.046 gostiteljev v vsakem omrežju. Verjetno obstaja precej možnosti za prilagoditve omrežj v prihodnosti.
| Dvojiška vrednost | Desetipka vrednost | Začetna vrednost | Končna vrednost |
| 00000000 | 0 | neveljavno | neveljavno |
| 00100000 | 32 | x.y.32.1 | x.y.63.254 |
| 01000000 | 64 | x.y.64.1 | x.y.95.254 |
| 01100000 | 96 | x.y.96.1 | x.y.127.254 |
| 10000000 | 128 | x.y.128.1 | x.y.159.254 |
| 10100000 | 160 | x.y.160.1 | x.y.191.254 |
| 11000000 | 192 | x.y.192.1 | x.y.223.254 |
| 11100000 | 224 | neveljavno | neveljavno |
Določanje števila postaj v podomrežju:
Število postaj lahko izračunate tudi tako: 2število bitov gostiteljevega ID - 2
Omrežna maska se uporablja v omrežjih TCP/IP, da razdeli omrežni in gostiteljski del naslova IP. Omogoča uporabo omrežj, so ki po velikosti manjša od privzetih vrednosti v razredih. S tem se zmanjša potreba po naslovih IP in se zmanjša razpršeno pošiljanje paketov.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.