e-gradiva						SERŠ Maribor		O projektu	Besednjak
Osnove |  Skladi |  Topologije |  Mediji |  Pristopne |  LAN |  Omrežni |  Transportni |  Povezovanje |  Varnost |  Storitve |  Varnost |  Sistemi |  Strežniki

2. sloj OSI

Paketi

Zgradba paketov

Projekt 802

Pristopne metode

CSMA/CD

Žetonske metode

Paketi

Funkcija paketon v omrežni komunikaciji

Monopolizacija omrežja

Podatki so običajno v računalnikih v obliki precej velikih datotek. Omrežja ne morejo delovati učinkovito, če računalniki pošljejo veliko količino podatkov v omrežje v nekem trenutku. Kot vidite na sliki, računalnik pošilja velike količine podatkov. Posledica tega je, da morajo ostali računalniki v omrežju čakati, dokler podatki tega računalnika niso preneseni. Ostalim uporabnikom je v tem času preprečena uporaba omrežja. Temu ne moremo reče deljenje, temveč monopolizacija omrežja.

Vzroka, zakaj pošiljanje velikih količin podatkov v omrežje v istem trenutku upočasni omrežje, sta:

• velika količina podatkov, poslanih kot ogromna enota, ohromi omrežje in onemogoči časovno vzajemno delovanje in komuniciranje, ker en računalnik poplavlja omrežni medij s podatki.
• ponovni prenos velikih enot zaradi trkov podatkov še povečuje omrežni promet.

Ti pojavi so minimizirani, če se velike količine podatkov razdeli v manjše enote, imenovane paketi, ki omogočajo boljše upravljanje in morebitno ponovno prenašanje. Na ta način je samo majhna količina podatkov prizadeta in zato mora biti le mala količina podatkov ponovno prenesena, kar povzroči relativno enostavno odkrivanje napak.

Sporočila se razdelijo na pakete

Da lahko več uporabnikov prenaša podatke po omrežju hitro in enostavno, morajo biti podatki razbiti na majhne dele, ki jih je mogoče nadzorovati. Tako si uporabniki lahko delijo dostop do omrežja. Te dele imenujemo paketi ali okvirji. Četudi sta besedi paket in okvir pogosto uporabljeni kot sopomenki, je strogo tehnično gledano med njima določene razlike. Izraz paket pomeni enoto, ki se v celoti prenese iz enega v drug računalnik v omrežju.

Naprava je splopen termin za računalniški podsistem. Tiskalniki, serijska vrata in gonilniki diskov so pogosto takšne naprave. Kot podsistem pogosto zahtevajo svoj nadzorni program, imenovan gonilnik za naprave (angl. device driver). Paketi so glavne enote omrežne komunikacije. Slika prikazuje podatke, ki so bili razdeljeni v pakete. Z deljenjem podatkov v pakete je individualen prenos hitrejši, tako da ima vsak računalnik v omrežju več možnosti za prenos in sprejem podatkov. Pri sprejemnem računalniku, se paketi ponovno uredijo v vrstnem redu originalnega podatka.

Ko omrežni operacijski sistem začne s pošiljanjem podatkov, jih razbije na pakete in pri tem jim doda posebne kontrolne informacije k vsakem okvirju. To omogoča:

• pošiljanje originala, razstavljenega na majhne dele,
• sestavljanje razstavljenih delov v pravilnem vrstnem redu, ko prispejo na cilj,
• preverjanje podatkov, da so brez napak potem, ko so ponovno sestavljeni.

Primer: paketi pri tiskanju

Naslednji primer prikazuje, korak za korakom, kako se paketi uporabljajo v omrežnih komunikacijah. Veliko tiskalno delo mora biti poslano od računalnika do tiskalniškega strežnika.

• Oddajni računalnik vzpostavi povezavo s tiskalniškim strežnikom.
• Računalnik razdeli veliko datoteko s tiskalniškimi podatki v pakete. Vsak paket vsebuje naslov cilja, naslov izvora, podatke in kontrolne informacije.
• Omrežni vmesnik (angl. network interface card - NIC) v vsakem računalniku pregleduje naslov prejemnika sprejetih okvirjev. Ker ima vsak vmesnik svoj naslov, omrežni vmesnik ne moti računalnika, dokler ne zazna okvirja, naslovljenega posebej zanj.
• Končni računalnik je tiskalniški strežnik. Paketi vstopajo skozi kabel v omrežni vmesnik.
• Omrežna programska oprema pošilja okvirje v sprejemni prostor omrežnega vmesnika. Precej procesne moči je potrebno za sprejemanje in preverjanje vsakega prihajajočega okvirja.
• Omrežni operacijski sistem v sprejemnem računalniku zbere pakete nazaj v originalno datoteko in premakne datoteko v računalniški spomin. Od tam je datoteka poslana tiskalniku.

To je bil tipičen primer omrežne komunikacije.