| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
nastavitev gonilnika
V operacijskem sistemu so gonilniki programski moduli, ki so povezani v jedro operacijskega sistema zato, da ločeno nadzorujejo delovanje pripadajoče strojne opreme ter uporabniku prikrivajo podrobnosti v zvezi z njo. Gonilnike praktično potrebujemo, kadar priključujemo katerokoli stojno opremo, npr. tiskalnik, grafično kartico, omrežni vmesnik, modem, zvočni vmesnik ali monitor.
V gonilnikih je zapisano, kako mora naprava pravilno delovati. Tako namenski programi z uporabniške ravni neposredno ali posredno prek knjižnic uporabljajo jedro sistema in s tem različne funkcije strojne opreme ob pomoči standardnih sistemskih klicev. Vstopne točke za te klice so posebne datoteke (ang. device files). Na primer, Linux je večprocesni operacijski sistem, zato je nujen nadzor nad procesi, ki imajo dostop do naprav.
Med vsemi podanimi mehanizmi so speljane povezave do naprav na strojni ravni prek treh različnih vrst gonilnikov. Delijo se po načinu prenosa podatkov, in sicer na znakovne naprave, ki prenašajo podatke po posameznih bajtih (modem, serijska vrata), blokovne naprave z naključnim dostopom do podatkov prek medpomnilnika (diski) ter omrežne gonilnike za paketni prenos podatkov.
Mesto gonilnikov v računalniškem sistemu
Jedro operacijskega sistema obravnava standardne sistemske klice kot posebne zahteve in jih prenaša k pripadajočim funkcijam – metodam v programski kodi gonilnikov. Prenos poteka preko datotek, ki jih lahko odpiramo in zapiramo, nastavljamo ter vanje pišemo ali beremo iz njih. Pri branju in pisanju je treba podati še kazalec na znakovno polje, v katerega shranjujemo ali iz njega prenašamo zahtevano število znakov. Klicev je cela množica različnih vrst: za upravljanje procesov, signalov, privilegijev do dostopa in datotek, medprocesno komunikacijo in drugemu, vendar se pri programiranju ponavadi uporabljajo le nekateri.
Delovni pomnilnik jedra, v katerega je umeščen gonilnik, je namreč strogo ločen od delovnega pomnilnika procesa na uporabniški ravni. Vsak gonilnik lahko v jedro operacijskega sistema povežemo statično ali dinamično. Pri prvem je treba skupaj z gonilnikom prevesti tudi celotno jedro. Programski moduli, v katerih je zajeta koda gonilnika, pa omogočajo dinamično nalaganje gonilnikov v delovni pomnilnik jedra. Prednost tega načina je, da računalnika po naložitvi gonilnika ni treba vnovič zagnati, kakor je v navadi pri nekaterih operacijskih sistemih.
Gonilnike praktično potrebujemo, kadar priključujemo katerokoli stojno opremo. Za pravilno delovanje naprav je potrebna pravilna nastavitev gonilnikov. Pogosto je potrebno z interneta dobiti novejše različice in popravke gonilnikov.
Izvedbo projekta je omogočilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.