| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
 |
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
| e-gradiva | SERŠ Maribor | O projektu | Besednjak | ||||||
|
|||||||||
| Osnove | Skladi | Topologije | Mediji | Pristopne | LAN | Omrežni | Transportni | Povezovanje | Varnost | Storitve | Varnost | Sistemi | Strežniki | |||||||||
V tej učni vsebini boste spoznali:
Transmission Control Protocol/internet Protocol (TCP/IP) je standardiziran protokolni sklad, ki poskrbi za komunikacijo v heterogenem (narejenem iz neenakih elementov) okolju. V internet se lahko priključijo računalniki z različnimi operacijski sistemi. Vendar imajo vsi ti sistemi kljub temu eno skupno stvar — med seboj komunicirajo z istim omrežnim protokolom, ki se imenuje TCP/IP. Poleg tega TCP/IP poskrbi za administratorski omrežni protokol in dostop do interneta in njegovih virov. Zaradi svoje popularnosti je protokolni sklad TCP/IP postal standard, ki je poznan kot medomreževanje, komunikacija v omrežju, sestavljenem iz več manjših.
TCP/IP je tudi za velike sisteme 
wj100 
TCP/IP je pričel svoje življenje v letu 1973, vendar je postal standardni protokolni sklad, uporabljen za komunikacijo med različnimi vrstami računalnikov, šele leta 1983. Tega leta so ga uporabili tudi v predhodniku interneta, omrežju ArpaNet. Večina dela je bilo opravljenega na University of California at Berkeley.
Na začetku se je uporabljal na njihovi različici operacijskega sistema Unix. Za svojo rast se ima zahvaliti odprtosti standarda, saj posamezni proizvajalci ne smejo dodajati svojih dodatkov. To je glavna prednost protokolov v skladu TPC/IP. Danes skoraj vsa omrežja podpirajo protokolni sklad TPC/IP, ta pa omogoča tudi usmerjevanje in je pogosto uporabljen kot protokol za povezovanje omrežj.
TPC/IP je bil narejen, da bi povsem zadovoljeval potrebe po zmogljivosti, robustnosti in nadzoru. V razvoj se je vključilo ministrstvo za obrambo Združenih držav Amerike in ga uporabilo kot nabor protokolov za prostrana omrežja (WAN). Njihov namen je bil vzdrževanje komunikacijskih povezav med lokacijami tudi v primeru atomske vojne. Odgovornost za celotno razvijanje protokolnega sklada TCP/IP je danes v celoti na ramenih internetne skupnosti. TPC/IP potrebuje veliko znanja in izkušenj pri uporabniku, da ga lahko namesti in konfigurira.
Uporaba protokolnega sklada TPC/IP prinaša veliko prednosti, kot so:
Vtičnica je identifikacija za določeno storitev na določenem omrežju ali vozlišču. Vtičnica (angl. socket) je sestavljena iz naslova vozlišča (računalnika) in številke vrat, ki identificira storitev.
V zgodovini je TPC/IP imel dve glavni pomanjkljivosti: velikost in hitrost. TPC/IP je relativno zelo velik protokolni sklad, ki lahko povzroča probleme odjemalcem na 16–bitnih operacijskih sistemih, kot je na primer MS–DOS. Vendar, glede na sistemske zahteve, pri modernih operacijskih sistemih z grafičnimi vmesniki, kot so Windows NT/XP, Windows 95/98 ali Linux, velikost ni pomembna.
Standardi TCP/IP so objavljeni v zbirki dokumentov, imenovanih Requests for Comment (RFC). Njihov glavni namen je, da priskrbijo informacije ali opišejo delo v teku. Čeprav najprej niso bili narejeni kot standardi, se štejejo k pravim standardom.
Internetni razvoj temelji na konceptu odprtih standardov. To pomeni, da lahko sodeluje pri razvoju standardov vsak, ki to želi. Internet Architecture Board (IAB) je komite, odgovoren za omogočanje in objavo RFC na internetu. IAB dovoljuje vsakemu, da odobri ali oceni RFC. To vključuje katerokoli idejo o spremembi ali novem standardu. Po razumni dolžini časa, namenjeni za diskusijo, lahko nova ideja postane standard ali ne.
Izvedbo projekta je omogoèilo sofinanciranje Evropskega socialnega sklada Evropske unije in Ministrstva za šolstvo in šport.