Kaj je računalniško omrežje

V tej učni vsebini boste spoznali:

  • namen računalniških omrežij,
  • definicijo računalniškega omrežja,
  • smisel uporabe računalniškega omrežja,
  • namene uporabe računalniškega omrežja.

Koncept omreževanja

Dečko na samostojnem računalniku
foto Stefan Witas, licenca Common Creatives BY-NC-SA

Dokument z besedilom PDF

Pretekla tri desetletja so zaznamovale tri dominantne tehnologije. V osemnajstem stoletju je bilo obdobje mehanskih strojev, ki so nastali v industrijski revoluciji. Devetnajsto stoletje je bilo obdobje električne energije. Dvajseto stoletje je zaznamovala informacijska tehnologija. Razvila so se telefonska omrežja, sledila je iznajdba radia in televizije in na koncu računalniška industrija, ki je povezala računalnike s kabelskimi in satelitskimi omrežji.

Računalniško omrežje lahko definiramo kot sistem med seboj neodvisnih računalnikov, ki so povezani za izmenjavo podatkov in delitev perifernih enot, kot trdi diski ali tiskalniki. Ključni besedi v definiciji sta izmenjava in deljenje. Izmenjava je namen računalniških omrežij. Računalniško omrežje sestavljajo tako strojne kot tudi programske komponente. Zmožnost učinkovite izmenjave informacije je tisto, kar daje računalniškim omrežjem svojo moč in privlačnost. In ko pride do izmenjave informacij, smo ljudje v mnogih pogledih podobni računalnikom. Kot so računalniki nekaj več kot zbirke informacij, ki so jim bile podane, tako smo mi, v velikem delu, zbirka izkušenj, ki so nam dane. Če si želimo razširiti znanje, raztegnemo naše izkušnje in zbiramo več informacij. Na primer, da se naučimo več o računalnikih, se ali obrnemo na prijatelje, ki so v računalniški industriji, ali gremo v šolo in se tam izobražujemo ali pa se sami izobražujemo preko knjig in spleta, kot je v tem primeru. Vseeno je katero rešitev izberemo, če iščemo informacije in svoje znanje in izkušnje delimo z drugimi, kakor tudi drugi z nami, se na nek način omrežujemo.

Računalniško omrežje omogoča delitev svojih virov. Vsakemu uporabniku ni potrebno kupiti svojega tiskalnika, saj ga ne potrebuje ves čas. Zadostuje že, da je v omrežju en tiskalnik, ki si ga uporabniki med seboj delijo. Če se želi preveriti, da je neka knjiga v knjižnici, ni potrebno iti v knjižnico. Dovolj je, da z računalnikom v obrazcu izvršimo poizvedbo v zbirki podatkov knjižnice in preverimo, ali nam je knjiga na voljo.

Uvod v računalniška omrežja.

samostojno okolje
Samostojno okolje

V najbolj preprostem primeru računalniško omrežje predstavljata dva računalnika, ki sta povezana en z drugim preko medija, ki omogoča izmenjavo podatkov. Vsa računalniška omrežja, ne glede na to kako visoko so razvita, temeljijo na tem enostavnem principu. Ideja, povezati dva računalnika preko medija, se mogoče ne zdi nič posebnega. Vendar je izkušnja dokazala, da je to eden največjih dosežkov v komunikacijah.

Računalniška omrežja nastajajo kot odgovor na potrebo po izmenjavi podatkov. Osebni računalniki so močna orodja, ki lahko hitro obdelajo in upravljajo z velikimi količinami podatkov hitro, vendar ne dopuščajo, da bi se podatki učinkovito izmenjavali. Preden so izumili omrežja, so uporabniki morali dokument natisniti ali kopirati na medij, da so ga lahko posredovali drugim. Če so drugi želeli spremenili dokument, ni bilo enostavne poti, da bi vsi imeli najaktualnejšo različico dokumenta. Takšno okolje je bilo in še vedno je znano pod imenom samostojno okolje.

Sprehajalno omrežje
Ali je to omrežje?

Kopiranje podatkov na diskete ali CD in dajanje le-teh drugim z namenom, da bi si ti kopirali podatke na svoj računalnik, je bilo nekdaj znano pod vzdevkom sprehajalno omrežje (angl. sneakernet). Ta zgodnja oblika računalniškega omrežja je še vedno obstaja in še danes se veliko uporablja. Mogoče bo komu priklicala kakšen prijeten spomin.

Ta sistem deluje dobro v določenih situacijah in ima svoje prednosti, saj se lahko ustavimo na kavi ali se pogovorimo s prijateljem, ko si ta presnemava podatke. Vendar je ta sistem izjemno počasen in neučinkovit, da bi bil v koraku s potrebami današnjih uporabnikov računalnikov. Velikost prenesenih podatkov in razdalj, ki naj bi jih prepotovali, presega kapacitete takšnih omrežj.

Kljub razvoju računalniških omrežij pa je pošiljanje magnetnih in optičnih medijev z "navadno" pošto še vedno najcenejše in najzanesljivejše pri pošiljanju več terabajtov podatkov. V kocko s stranico 60 cm lahko vstavimo 1000 magnetnih trakov s kapaciteto 300 GB. To pomeni skupaj 300 TB ali 2400 Tb. S hitro pošto lahko pošljemo te trakove in v 24 so verjetno že na cilju. V tem primeru je potekal prenos s hitrostjo 27 Gb/s, česar ne zmore nobeno računalniško omrežje. Zavarovalnice morajo shranjevati varnostne kopije iz varnostnih razlogov na več mestih in prenos kasete je pogosto bolj učinkovit kot pošiljanje po omrežju.

Enostavno omrežje
Enostavno računalniško omrežje

Če prenašamo podatke po klasični pošti, merimo čas prenosa v urah in minutah in ne v milisekundah. Pogosto je potrebna čim manjša zakasnitev pri prenosu podatkov. Če že ne prenašamo velikih količin podatkov, je verjetno boljša rešitev povezava računalnika z drugimi računalniki s prenosnim medijem. Potem bi lahko izmenjevali podatke z drugimi računalniki in pošiljali dokumente tiskalniku. Te povezave med računalniki skupaj s povezava do drugih naprav imenujemo računalniška omrežja, koncept povezanih računalnikov, ki izmenjuje vire, se imenuje omreževanje.

Avtor: Borut Breščak